1 "Manga ghaghurang esẹ dingangu manga anạ u sěmbaụku ikẹ̌kěndagẹ̌ e patikụ! Iạ e maul᷊ị u hinoku e si kamene. Kěnangko raringihẹ̌!"
2 Piạ i sire nakaringihẹ̌ si Paulus měbẹ̌bera su werang Ibrani e, saunengke lai nẹ̌těngkarěmmasẹ̌ i sire. Tangu i Paulus naněpaseng tatualage.
3 "Iạ e kai tau Yahudi," angkuěng i Paulus, "iạ e kai piněhěnding su Tarsus su wanuan Kilikia, kaiso iạ e niapakasaria sini su Yerusalem, kụ kai nitěntiroěng pinakiuwuhẹ̌ kahian mananěntiro gẹ̌guwạ i Gamaliel su hal᷊ẹ̌ u tumuhụ torat'i Musa e su manga i upung i kitẹ e. Mẹ̌sul᷊ungkewelai manga anạ u sěmbaụ patikụ e sini su sahěllo ini, iạ e mal᷊aing makěhagẹ̌ baugu Mawu e.
4 Iạ e měngkai mětẹ̌tingkaị patikụ apan tụtol᷊e těntiro wuhu ene. I sire kěbị e baẹ esẹ arau waẹbe lai wawine e takụ sẹ̌samekang mase takụ sẹ̌suěkang su ral᷊ungu tahungkụ.
5 Imang mawantugẹ̌ hala e, ringangu kěbịewe apang Měnggaghuta Agama e makạsahidi u iạ e tawe mẹ̌kakonti. Batụ u kai seng i sire ene wọu něngonggọ u suratẹ̌ siạ baug'i sire tau Yahudi su Damsyik. Ual᷊ingu suratẹ̌ ene tangu iạ niapakawala měnamẹ apan taumata mạngimang su těntiro ene e su tampạ ene ringangu mẹ̌bawạewe lai si sire sol᷊ong Yerusalem mědeạu pahangeng."
6 "Piạ e iạ kạdal᷊enge kụ maranịeng Damsyik, natarangke ěllo mal᷊ẹ̌tu e, sěngkianụ e piạ tualagẹ̌ masaria natuahẹ̌ bọu l᷊angị něliwung si siạ.
7 Ene iạ měngkatewe nawatang su ěntana, bọu e iạ nakaringihẹ̌ piạ tingihẹ̌ nẹ̌bera si siạ, 'Saulus, Saulus! Kawe unụe i kau mạnumbiagẹ̌ si siạ?'
8 Mase iạ e nakiwal᷊o, 'Kai i sai i Kau e Tuang?' 'Iạ e kai i Yesus tau Nazaret tẹ̌tumbiagengu,' angkuěnge.
9 Taumata apạeweng ene sene ringangku e nakasilo tualagẹ̌ ene, kaiso i sire tawe nakaringihẹ̌ tingihẹ̌ měbẹ̌bisarang iạ e.
10 Mase iạ nakiwal᷊o kạpia, 'Iạ e kai hinong makoạ e apa Mawu?' Mawu e simimbang, 'Pẹ̌bangungke kụ suẹ̌ko su Damsyik. Kụ sene i kau e sarung paul᷊ikangu kapulun Duata e pakikoạ si kau.'
11 Iạ e kai nawuta ual᷊ingu tualagẹ̌ nakal᷊angị ene. Tangu manga hapịku e něngahạ u iạ e simuẹ̌ su Damsyik.
12 Tangu sene kai piạ sěngkatau arenge i Ananias. I sie kai sěngkatau taumata maagama ringangu matuhụ-tuhụ su manga torat'i Musa. Kěbị tau Yahudi apang měmpẹ̌tẹ̌tanạ su Damsyikẹ̌ e měngkate maadatẹ̌ kahěngang si sie.
13 I sie kai riměnta rimal᷊inge si siạ, kụ dimarisị su sěndihangku apidu nẹ̌bera, 'Saulus, anạ u sěmbaụku, saụko pěmanda pakapia!' Su tempo ene lai iạ něhengkẹ u ghatiku, wọu ene němanda si sie.
14 Bọu ene i sie nẹ̌bera si siạ, 'Duata nạung pạhamawuang i upung i kitẹ e seng němile si kau tadeạu i kau makakasingkạ u kapulun'E, ringangu makasilo si Yesus, Ěllangu Ruata kụ měkẹ̌koạ kapulun Duata e mase rụdaringihẹ̌be tingihu Mawu Yesus sẹ̌sane.
15 I kau e sarung makoạ sahidi waugu měhabaru patikụ apan seng kinasilonu ringangu kinaringihu su patikụ taumata e.
16 Kụ tawahal᷊uasu lai mahědo marěngụ-děngụ. Pẹ̌bangungke, kụ pakisahaningkong batangengu. Pẹ̌kuiko arengu Mawu e tadeạu i kau e mal᷊iwirẹ̌ bọu rosanu e.'"
17 "Iạ e nẹ̌sul᷊e sol᷊ong Yerusalem, kụ piạ iạ kapẹ̌kẹ̌kal᷊iomanenge su Wal᷊em Mawu, iạ e kai nikanoakeng u Rohkẹ̌ u Ruata.
18 Iạ nakasilo Mawu; kụ i Sie něhengetang si siạ, 'Lighạko pakasahawụ pěněntangu Yerusalem, batụu i sire sini e tawẹ karal᷊uase měmpěnarimạ u sasahidinu e mạanun Iạ.'
19 Iạ kai nẹ̌bera, 'Mawu, i sire masingkạ-singkạ u iạ seng bọu simuẹ̌ su manga wal᷊eng pẹ̌kakal᷊iomanengang mědeạu měnamẹ dingangu měměbahẹ̌ si sire apang měmpạngimang si Kau e.
20 Kerene lai su tempon sahidinu i Stefanus nipate, iạ sẹ̌saku e mal᷊aing ene sene, ringangu kapuluku kerene. Hakịu kawe iạ e mělẹ̌hapa pakeang i sai-saing němate si sie.'
21 Kaiso Mawu e mal᷊aing nẹ̌bera si siạ, 'Dakọ e, watụ u Iạ kai sarung měndoloh'i kau kakoạ sol᷊ong tampạ marau anun sire apang bal᷊ine tau Yahudi e.'"
22 Taumata e mang deng dụdaringihẹ̌ si Paulus mahumbisara e, katewe su pěngěnsueěngu wawerane e, i sire kawe němpěheang sěngapang botonge kaihạ e, "Měngkate pate taumata kerene. I sie tawe hinone ipẹ̌biahẹ̌!"
23 Apidu kapělẹ̌heange maiha-ihạ, i sire němpěngalipẹ e kakingkaeng i sire, ringangu mapakạtontongu awul᷊ẹ̌ su winangaeng.
24 Tangu koměndaěngu wuntuang u Roma e nangorọ e tadeạu i Paulus pakịsuẹ̌ e su wal᷊oarị mědeạu i sie sẹ̌suiang dingangu kạgesere mědeạu makakasingkạ u kawe unụe tau Yahudi e kawe měmpěbẹ̌buheang kerene si sie.
25 Kai su tempong i Paulus bọuten nilaikị baugu pakilimadẹ̌ e, i Paulus kai nẹ̌bera su pěrwira kụ nạung dụdarisị sene, "Botonge ngae měndal᷊imadẹ̌ sěngkatau kawanuan Roma e kụ bědang tawe nisẹ̌sẹ̌suiang?"
26 Nakaringihẹ̌ ene, tangu pěrwira ene, nakoạ sol᷊ong anun koměndangu wuntuange kụ nẹ̌bera, "Kụ seng ini e sarung koateng i Tuang? Tau ini e kai kawanuan Roma!"
27 Tangu koměndang ene nakoạ e sol᷊ong anun Paulus dingangu nakiwal᷊o, "Kěnangko paul᷊ị, měnsangbe kawanuan Roma i kau e!" "Ore" angkuěng i Paulus, "iạ e kawanuan Roma."
28 Koměndang ene saụewe nẹ̌bera, "Iạ e nakoạ kawanuan Roma, ual᷊ingu měmẹ̌maehẹ̌be pajakẹ̌ tawẹ sihinge kal᷊awọe!" I Paulus simimbang, "Arawe iạ e piněhanạbe kere anạ u wanuang Roma e."
29 Tangu orasẹ̌ ene lai manga sordado apangkewe mapulu měnaněsui si Paulusẹ̌ e němpẹ̌sohọ dingangu koměndang ene mal᷊aing natakụ batụu i sie kawe seng něhapus'i Paulusẹ̌ e, sěmbal᷊iau i Paulus kawe anạ u wanuan Roma.
30 Koměndangu wuntuang bọu Roma e mapulu-pulu makakasingkạ u měnsang kawe unụe hakịu tau Yahudi e měngěnsilu sal᷊a si Paulus. Ual᷊ingu ene tangu sěngkariọěllone i sie nẹ̌kui manga imang těmbonang e ringangu manga Měnggaghuta Agama e niapẹ̌komol᷊ẹ̌. Bọu ene i Paulus e nilukane wọu wěntunge, mase pinakiwawane niapararisị su těngon sire kěbị.

Studi Alkitab lengkap, silahkan lihat Alkitab SABDA :: Kisah Para Rasul 22
Studi Alkitab mobile, silahkan lihat Alkitab Mobi :: Kisah Para Rasul 22

Download Aplikasi Alkitab Karaoke (BETA) Android:
https://play.google.com/store/apps/details?id=org.sabda.alkitabkaraoke
Kunjungi Alkitab Audio Diglot:
AYT - KJV