Loading audio...
Error: Maaf, audio tidak dapat diputar.
(It seems your browser does not support HTMLMediaElement.playbackRate, so you will not be able to change the speech rate.)
Catatan: Perhitungan audio timestamp (ketepatan waktu antara audio dan teks) berdasarkan perhitungan mesin / algoritma.
1 I kami e nẹ̌katạ u pangahạ u jamaatẹ̌ bọu Efesus e, bọu ene naněntang i sire. Bọu e i kami nẹ̌buạ e natěpasu toadu Kos; kụ sěngkariọěllone i kami nahumpạ e su tahanusang Rodos. Bọu tampạ ene tangu i kami e němundal᷊e sol᷊ong pěmamal᷊angoěngu Patara.
2 Su Patara e i kami nẹ̌sombangkeng kapal᷊ẹ̌ mětẹ̌timona Fenisia. Tangu i kami simakẹ e kapal᷊ẹ̌ ene, mase nẹ̌buạ e,
3 kụ nẹ̌sakaeng sarang i kami e nakasilọ e tahanusang Siprus su kaihing kami; kai arawe i kami e mang kapěsẹ̌sakaenge mẹ̌tẹ̌timona Siria. I kami e němal᷊ango su Tirus, batụu kapal᷊ẹ̌ e kai pěngaungang lurange.
4 Su tampạ ene i kami tamai limuhu nẹ̌tiwo apang měmpạngimang su Mawu Yesus, mase mětẹ̌tanạ dingang i sire ghěnnangu sěngkamisa karěngụ e. Kinahiạen ahạ u Rohkẹ̌ u Ruata e i sire měnẹ̌něgu si Paulus tadeạu kumbahangbe tamai sol᷊ong Yerusalem.
5 Kai sarangke nahěpusẹ̌ tempone waug'i kami e mẹ̌tanạ sene, i kami e naněntang i sire kụ naněpasu raral᷊eng i kami. I sire kěbị e ringangkewen manga anạ dingangu kawing i sire něnonda si kami sarang l᷊ikudu soa. Paị sene, su wiwihu apeng tangu i kami kěbị němul᷊angeng kụ nẹ̌kal᷊iomaneng.
6 Bọu ene i kami e nẹ̌katạ e sěmbaụ dingangu wal᷊ine wọu ene simake su kapal᷊ẹ̌, kụ i sire němpẹ̌sul᷊ẹ e sol᷊ong bal᷊e.
7 I kami e měngkate němundal᷊ẹ̌ bọu Tirus sol᷊ong Ptolemais. Sene i kami e nẹ̌tiwo manga anạ u sěmbaụ apang mạngimang e, kụ měbẹ̌bawạ e adatẹ̌ si sire bọu e reng nẹ̌tanạ sěhěllo ringang i sire.
8 Sěngkariọěllone i kami e nẹ̌buạ e kapia, kụ nahumpạeng Kaisarea. Sene tangu i kami e reng nẹ̌sombang u mělahabaru Injilẹ̌ arenge i Filipus, kụ nẹ̌tanạ dingange su wal᷊ene. I sie tangu kai sěngkatau wọu tal᷊oarang sire pitu kinapile su Yerusalem.
9 Anạ e mahuala i sire ěpạ seng nial᷊amateng u kakěndagu Mawu Ruata mědeạu měhabaru injil'u Ruata.
10 Sarạeng nararěnnạ e i kami e sene, narěntạ e sěngkatau nabi arenge i Agabus bọu Yudea.
11 I sie riměnta anung kami kụ něngal᷊ạ papehẹ i Paulus. Dingangu papehẹ ene i sie něngikị laede ringangu limane hala, mase nẹ̌bera, "Kai ini e nipaul᷊ị u Rohkẹ̌ u Ruata e: Taghuang u papehẹ ini e sarung hapusang kere ini su Yerusalem kahian tau Yahudi e, kụ isarakang su wal᷊ine tau Yahudi."
12 Sarang nakaringihẹ̌ ene, i kami ringangkewelaing kěbị manga anạ u sěmbaụ mạtanạ su Kaisarea e mědẹ̌dorong sěngapang botonge si Paulus tadeạu i sie kumbahang tamai sol᷊ong Yerusalem.
13 Arawe i sie kai simimbang, "Apa wue gunane i kamene mahunsangị kere ini hakịu mapakakondọ u naungku e? Iạ e seng těbe sadia, wal᷊inewe kětạu makihapusẹ̌ paị sene, kaiso saral᷊aing mate ual᷊ingu Mawu Yesus."
14 I Paulus tawe mapulu rumaringihẹ̌ si kami, tangu i kami e něngědo nẹ̌sěding i sie. "Balạewe kapulun Mawu e kariadi," angkuěng i kami.
15 Sarangke wọu nẹ̌tanạ sěngapang děngụ e sene, i kami e měngkate něndiahing apal᷊iwụ i kami kụ nẹ̌buạ sol᷊ong Yerusalem.
16 Kụ pirang katau manga anạ u sěmbaụ bọu Kaisarea nahundingang i kami mědeạu měnondang kami sol᷊ong bal᷊eng Manason, batụu i kami e kai měnguntang su wal᷊ene. (I Manason e kai tau Siprus kụ kai seng marěngụ nakoạ murit'u Mawu Yesus.)
17 Ene piạ i kami narěntạ e su Yerusalem, manga anạ u sěmbaụ sene naněnsomahe si kami kụ měngkate maral᷊ahimumu.
18 Sěngkariọěllone i Paulus dimal᷊eng sěngkaral᷊eng dingang i kami nẹ̌tiwo si Yakobus; kụ kěbịewe apan těmbonang u jamaatẹ̌ e mal᷊aing ene sene.
19 Bọuten nẹ̌gěllị u adatẹ̌ si sire, i Paulus nẹ̌běke si sire patikụ apang kinoạ u Mawu Ruata e si sie sutal᷊oaran sire wal᷊ine tau Yahudi e.
20 Bọuten nakaringihẹ̌ běken Paulusẹ̌ e, i sire kěbị měngkatewe němpẹ̌dalo Mawu. Bọu ene i sire němpẹ̌bera si Paulus, "Paulus! I kau hinong masingkạ u seng apa hiwune taumatan Yahudi e němpangimang su Mawu Yesus. I sire kěbị e kai masatia su torat'i Musa e.
21 Kụ orasẹ̌ ini e i sire nakaringihẹ̌ u i kau kai mạněntiro patikụ tau Yahudi kụ mạtanạ kạl᷊aunidẹ̌ sutal᷊oarang bansa wal᷊ine, tadeạu i sire apěmẹ̌měllọ u torat'i Musa. I kau e něnasa si sire tadeạu i sire tawe makisunatu manga anạ i sire arau měmpẹ̌sěmpị u tiahan tau Yahudi e.
22 Kụ ini e i sire tau Yahudi apan seng mạngimang ene seng nal᷊ahẹ u sarung dumaringihẹ̌ u i kau e seng ene sini. Kụ kereapạ e tangu?
23 Mapiawe tuhụ těgung kami. Kai piạ ěpạ u katau sini kụ seng bọu nẹ̌kědo su Mawu.
24 Kụ i kau e pěmaringangke si sire panusi watangengu e ringang i sire kụ tal᷊ungko wawaeh'i sire mědeạu makikul᷊ụ u utạ i sire. Mạeng kerene sarung lumětạ su kěbị taumata u apang kinaringih'i sire mạanun kau e, wal᷊inewe hinone, ual᷊ingu i kau sěsanu mal᷊aing mẹ̌sẹ̌sěmpị u torat'i Musa e.
25 Kai arawe i sire apang bal᷊ine tau Yahudi e kụ seng nangimang su Mawu Yesus, seng bọu nisurateng i kami mạanun putusang i kami u i sire apẹ̌tẹ̌těghang u kumaěng kaěng kụ nạung seng bọu nisěmba su mahang duata, apẹ̌tẹ̌tělling u kuminạ binatang piạ dahane arau kuminạ gěsing binatang kụ nate nikěllọ; dingangu apẹ̌tẹ̌těghang u kakanoạ u pẹ̌sasundal᷊ẹ̌."
26 Tangu i Paulus dimal᷊engke ringang i sire ěpạ u katau ene, kụ bọu ene i sire němpẹ̌těngkasusịen batangeng i sire sěngkahindọ su sěngkariọěllone. Bọu ene i sire nahunsuẹ̌ su Wal᷊em Mawu mědeạu měhabaru kate lai pira ěllo hal᷊ẹ̌ u pananusi e maghanapẹ̌ e ringangu sasěmban sire sěngkatau-sěngkatau e isarakang.
27 Ene piạ e poěngu pitu ěllo e seng marani e mapaghohẹ̌, tangu piạ manga pirang katau taumatan Yahudi wọu Asia e nakasilo si Paulus su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu. Bọu ene i sire něnahowongke taumata l᷊awọ e, bọu ene němpẹ̌hěgo si Paulus.
28 Kapěmẹ̌mansage, "E tau Israel, tul᷊ungko! Seng ini e taumatane kụ dudal᷊eng suapan tampạ kạpaněntirone su patikụ taumata e, mạněntiron haghing dal᷊awang su tau Israel, rụdokạ torat'i Musa e ringangu rụdokạ Wal᷊em Mawu ini e. Kutẹu relaingko měmẹ̌maringang i sire wal᷊ine tau Yahudi e apạsuẹ̌ su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu e kụ mapakạdal᷊akị u tampạ susi ini e!"
29 (I sire němpẹ̌bera kerene watụ u i sire seng nakasilo si Trofimus tau Efesus ene e su soa ringang i Paulus; kụ i sire něngěnna u kai i Paulus napasuẹ̌ u tau ene su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu.)
30 Ene kasěllahu soa sěmbaụ e měngkatewe nẹ̌ganohạ kụ kěbị taumata e němpẹ̌kal᷊iwo-woěngke mědeạu mẹ̌tampung. I sire němpěnamẹ si Paulus dingangu něhiud'i sie sol᷊ong likudu Wal᷊em Mawu e. Kụ su tempo ene lai tukadu Wal᷊em Mawu nihěping.
31 Piạ i sire manga měnggaghohaeng e mědeạ u měmate si Paulus, taumata e něhabarẹ̌ko su koměndang u mẹ̌sasekẹ bọu Roma u kaguwạu Yerusalem e kapěgẹ̌ganohạ e.
32 Tangu koměndang ene měngkatewe němaringang manga pěrwira e ringangu sordado manga pirang katau kụ masahawụ-sahawụ nahuntal᷊ang dingang i sire sol᷊ong tampạ u ghanohạ ene. Su tempon taumata l᷊awọ e nakasilo koměndang ene ringangu manga sordadone, tangu i sire němpangědọ e naměbahẹ̌ si Paulus.
33 Koměndang ene měngkatewe himaung si Paulus, kụ nisamẹ e, ringangu nangoro taumata piněhapusẹ̌ si sie. Bọu ene koměndang ene nakiwal᷊o měnsang kai i sai i Paulusẹ̌ e ringangu kai apạ e nikakoạ e.
34 Sěmbahageang bọu taumata l᷊awọ e simimbang u kere ini kụ sěmbahageang kewe lai simimbangu kerene. Kakakoạ kerene ute kai kal᷊emboghang hakịu koměndaěng e tawe makakasingkạ u kai apạ e nạung seng nariadi e. Ual᷊ingu ene tangu i sie něngoro tadeạu i Paulus pakịsuẹ̌ su ral᷊ungu markasẹ̌.
35 Piạ i sire něngahạ i sie sol᷊ong tumbal᷊atung e, manga měnggaghanohạ e tangu měngkatewe němpěnggaghohaeng tawẹ sihinge hakịeweng i Paulusẹ̌ e katewe pinẹ̌tatimbangengu manga prajuritẹ̌ e.
36 I sire e tẹ̌tol᷊eěngu wuntuangu měnggaghohaeng e kụ měmpěmẹ̌mansagẹ̌ u, "Patẹ e i sie!"
37 Kerene sumuẹ̌ e su ral᷊ungu markasẹ̌ e, i Paulus nẹ̌bera su koměndang ene, "Botonge iạ deng makapẹ̌dudaton Tuang kadodọ tempo?" "I kau makạberangbeng Yunani tangu?" angkuěng u koměndang ene.
38 "Kamageng kerene, i kau wal᷊inewe tau Misirẹ̌ nạung kangerẹ nẹ̌koạ gohaeng kụ bọu ene napatal᷊ang u ěpạ u hiwu su kataune měnggaghohaeng piạ aghide simuẹ̌ sol᷊ong banua l᷊inggi?"
39 I Paulus simimbang, "Iạ e kai tau Yahudi, tumanạu soan Tarsus, soa timeleng su Kilikia. Tul᷊ungko ghělire loahe iạ mẹ̌bisara ringang."
40 Tangu sarạeng i Paulus nighělirang u loahe nẹ̌bisara, i Paulus dimarisị e su tukadẹ̌, kụ něnida ringangu l᷊imane. Kěbị taumata e něngkarěmmasẹ̌. Bọu ene i Paulus nẹ̌bisara si sire su werang Ibrani. I Paulus nẹ̌bera,
sabda_ylsa
Yayasan Lembaga SABDA
sabda_ylsa
Selengkapnya
SABDA Alkitab
Podcast SABDA
Slideshare SABDA