Alkitab Karaoke

Loading audio...

Catatan: Perhitungan audio timestamp (ketepatan waktu antara audio dan teks) berdasarkan perhitungan mesin / algoritma.

¹ Tau Farisi e nakaringihẹ̌ u Mawu Yesus nakareạ dingangu něnahani limembong kal᷊awọe tumatol᷊ene wọu i Yohanes.

² (Tuhụ hinone Mawu Yesus sẹ̌sane tawe měnahani, kaiso kětạben manga murit'E.)

³ Sarạeng Mawu Yesus nakakasingkạ u tau Farisi seng nakaringihẹ̌ hal᷊ẹ̌ ene, ute i Sie naněntangu Yudea e kụ nakoạ sol᷊ong Galilea.

⁴ Kutẹu raral᷊eng'E ene kai harusẹ̌ lumiu Samaria.

⁵ Tangu Mawu Yesus nahumpạen soa sěmbaụ su Samaria e arenge Sikhar tawẹ kạdaune wọu ěntana nạung nionggọ i Yakub su anạ e i Yusup.

⁶ Sene kinahombangenge pahighin Yakub. Mawu Yesus mamben nasaghedu raral᷊eng, kụ i Sie naiang su wiwihu pahighi. Tempo ene piạ u manga pukul᷊ẹ̌ mapul᷊o dua ěllo rangẹ.

⁷ Dingangu manga tumatol᷊e Mawu Yesus seng něngkakoạ sol᷊ong soa němpamělli kaěng. Bọu ene sěngkatau wawinen Samaria e riměnta něnimbạ akẹ. Mawu Yesus nẹ̌berạe si sie, "Inang, botonge Iạ mẹ̌dorong měnginung?"

⁸ (4:7)

⁹ Tau Samaria wawine e simimbang, "I Tuang tau Yahudi, iạ tau Samaria; unụe i Tuang mẹ̌dorong inumang si siạ?" (U tau Yahudi e tawẹ pẹ̌dal᷊ahěmpukange ringangu tau Samaria.)

¹⁰ Mawu Yesus simimbang, "Kereu i kau masingkạu kakěndagu Ruata ringangu i sai mẹ̌dẹ̌dorong inumang si kau, ute nasahẹ bue kai i kau e mẹ̌dorong měnginung si Sie, kụ i Sie sarung mangonggọu akẹ biahẹ̌ si kau."

¹¹ Angkuěngu wawine ene, "I Tuang tawẹ tatimbạ, mase pahighi ini e kai maral᷊ung kahěngang. Kai wọu apa i Tuang makahombang akẹ biahẹ̌ ngae?

¹² I Yakub, gaghurang i kami e naněntangu pahighi ini si kami. I sie sẹ̌sane mangal᷊ạ akẹ inumange wọu ini; kerene lai manga anạ e ringangu binatange lẹ̌hikinange. Apa i Tuang mạngiral᷊ing kai nangělembong kasěllahe wọ'i Yakub?"

¹³ "I saing kụ manginung akẹ ini e mang saụ marou," angkuěngu Mawu Yesus,

¹⁴ "arawe i saing kụ manginung akẹ sarung Takụ ionggọ e, ute semben tawe marou sarang marěngụ-děngụ. U akẹ sarung Takụ ionggọ e kai makoạ simbul᷊ẹ̌ su ral᷊ungu watangenge kụ sụsal᷊iwěbudẹ̌ sol᷊ong likude mase měgẹ̌gěllị si sie pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌."

¹⁵ Angkuěngu wawine ene, "Tuang, onggol᷊eko iạ akẹ ene, tadeạu iạ semben tawe marou; dingangu seng tawahal᷊uasu ruměnta sini měngal᷊ạ akẹ."

¹⁶ "Dakọe kuịe kawingu, mase pẹ̌sul᷊eko sini," ungkuěngu Mawu Yesus.

¹⁷ "Iạ e tawẹ kawingku," ungkuěngu wawine ene. "Kahěngang bue si kau," ungkuěngu Mawu Yesus.

¹⁸ "Batụu i kau seng bọu nẹ̌kawing liman sul᷊e, mase tau esẹ ipědẹ̌dal᷊ahikingu orasẹ̌ ini e wal᷊inewe kawingu."

¹⁹ "Orasẹ̌ ini iạ nasingkạe u i Tuang kai sěngkatau nabi," ungkuěngu wawine ene.

²⁰ "I upung i kami e mạněmba Ruata su wul᷊ude ini, arawe kawanuan Tuang e mẹ̌bẹ̌bera u kětạeng su Yerusalem tampạu taumata mạněmba Ruata e."

²¹ "Pangimangke," ungkuěngu Mawu Yesus si sie, "sěnsul᷊e tempo taumata e maněmba si Amang, seng bal᷊inewe su wul᷊ude ini, ringangu wal᷊inewe lai su Yerusalem.

²² I kamene tau Samaria mạněmba Ruata wẹ̌gang kamene, arawe i kami tau Yahudi e kawe mạněmba si Sie kụ seng kinasingkateng i kami, watụ u kasasal᷊amatẹ̌ e kai riměnta wọu tau Yahudi.

²³ Kai tempone sarung duměnta, kụ seng narěnta, kụ dingangu kawasang Rohkẹ̌ u Ruata taumata e sarung maněmba si Amang kụ nakoạ Ruata kahěngang ikẹ̌kapulun Duata.

²⁴ U Ruata e kai Rohkẹ̌, dingangu samatang ual᷊ingu kawasang Rohkẹ̌ u Ruata e apan taumata makapaněmba si Amang kerẹewe i Sie ene."

²⁵ Bawine ene nẹ̌bera su Mawu Yesus, "Iạ masingkạ, u Ratu Mananal᷊amatẹ̌ (kụ isẹ̌sěbạ si Kristus e) sarung duměnta. Kereu i Sie marěnta, i Sie sarung měhabaru patikụ sạbarang si kitẹ."

²⁶ "Kai seng Iạ e i Sie," angkuěngu Mawu Yesus, "Iạ e kụ seng kapẹ̌bẹ̌bisarane ringangu e."

²⁷ Su tempo ene manga murit'u Mawu Yesus e něngkawal᷊ị. I sire naherang nakasilo Mawu Yesus měbẹ̌bisara ringangu tau wawine. Kai tawẹu sarang sěngkatau wọu i sire nakiwal᷊o su tau wawine ene, "I ninang kai měgẹ̌gausẹ̌ apa tangu?" arau makiwal᷊o su Mawu Yesus, "Kawe unụe i Tuang mẹ̌bẹ̌bisara ringangu tau wawine ene?"

²⁸ Tangu tau wawine ene naněntangu wěnsade ěndaị sene wọu e timal᷊ang sol᷊ong soa kụ nẹ̌bera suapan taumata sene.

²⁹ "Mahiko pěmpěmanda taumata kụ mělẹ̌habaru kěbị apan seng bọu takụ nikakoạ, ilẹ̌ul᷊ị e si siạ. I Sie ene wal᷊inewe Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e ngae?"

³⁰ Tangu i sire ene mal᷊aing němpaněntangu soa e kụ nakoạ sol᷊ong anung Mawu Yesus.

³¹ Su orasẹ̌ ene manga murit'E němpěmaringang si Yesus mẹ̌simokol᷊ẹ̌. "Tuang Guru," angkuěng i sire, "sal᷊amate mẹ̌simokol᷊ẹ̌."

³² Kai Mawu Yesus e kawe simimbang, "Piạ be kaěng si Siạ e, katewe su kawěgang kamene."

³³ Tangu manga murit'E nanětạ e nahěngkiwal᷊o u, "Kai piạ u nẹ̌bawa kaěng baug'i Sie?"

³⁴ Mase Mawu Yesus něhengetang, "Kaěngku e ute kai mẹ̌koạ kapulun Sie kụ něndoloh'u Iạ, dingangu měngganapẹ̌ munara kụ seng nisarakang'E si Siạ.

³⁵ I kamene měmpẹ̌bẹ̌bera u, 'Kate ěpạ u wul᷊ang seng oras'u maměnsạ.' Arawe Iạ tangu kai mẹ̌bera si kamene: Kakěllako manga waelẹ̌ seng něngkararirihẹ̌, kụ seng hinong pěnsakeng!

³⁶ Mamaměnsạe seng manětạ manarimạ u sasewane ringangu seng makapěngomol᷊ẹ̌ buane waug'u pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌. Tadeạu bạe měngangasịe arau měmaměnsạe mahul᷊uasẹ̌be sěngkapahul᷊uasẹ̌.

³⁷ Papasihing ini e mal᷊aing nihino, 'Kụ sěmbaụ e měngasị, arawe wal᷊ine wue ute maměnsạ.'

³⁸ Iạ měndoloh'i kamene paměnsạ su waelẹ̌ bal᷊ine niwahětang kamene; u ene seng bọu nihal᷊ẹ̌ u taumata wal᷊ine, kụ i kamene makatarimạ u untunge wọu munaran sire."

³⁹ Mal᷊awọ tau Samaria tumanạ u soa ene němpangimang su Mawu Yesus, ual᷊ingu waweran tau wawine ene, "I Sie kawe mạul᷊ịu kěbị apan seng takụ nikoạ."

⁴⁰ Tangu sarạeng manga taumatan Samaria ene němpẹ̌sombangu Mawu Yesus, i sire mẹ̌dorong sěngapang botonge tadeạu i Sie mẹ̌tana dingangi sire. Tangu Mawu Yesus natanạ sene dua ěllo karěngụe.

⁴¹ Bọu ene sauneng kakạl᷊awọe taumata nangimang su Mawu Yesus ual᷊ingu kěbị apan nitatěntiron'E si sire.

⁴² I sire němpẹ̌bera su tau wawine ene, "I kami nangimang orasẹ̌ ini e, wal᷊inewe lai ual᷊ingu waweranu si kami, kaiso kawe i kami hala seng nakaringihẹ̌ si Sie, ringangu nasingkạ u i Sie mambeng těngadẹ̌ Mananal᷊amatẹ̌ dunia."

⁴³ Nal᷊iun dua ěllo nẹ̌tanạ su Sikhar, Mawu Yesus nakoạ sol᷊ong Galilea.

⁴⁴ Mawu Yesus sẹ̌sane seng nẹ̌hengetang, "Sěngkatau nabi e tawe laadateng su soane sẹ̌sane."

⁴⁵ Arawe su tempon i Sie nahumpạu Galilea, i sire pai sene němpaněnsomahẹ̌ dingangu karal᷊uasu naung, batụu i sire kai ene su Yerusalem su Ěllon Pěmamantugẹ̌ Paskah, kụ seng bọu nakasilo kěbị apang kinoạ u Mawu Yesus.

⁴⁶ Bọu ene Mawu Yesus nẹ̌sul᷊e sol᷊ong Kana su Galilea, su piạ i Sie němal᷊ui akẹ niapakariadi anggorẹ̌. Su soa ene piạ sěngkatau mělahal᷊ẹ̌ u mananěmbonangu kawanua e kụ anạe nạung kai masakị su Kapernaum.

⁴⁷ Sarạeng i sie nakaringihẹ̌ u Mawu Yesus kai seng nẹ̌deạ Galilea wọu Yudea, kụ i sie nakoạ sol᷊ong anum Mawu Yesus kụ měgẹ̌gausẹ̌ tadeạu Mawu Yesus e rembeng masongo su Kapernaum kụ deng mapakapian anạ e, kụ kai seng marasai.

⁴⁸ Mawu Yesus e něhengetang su mělahal᷊ẹ̌ u mananěmbonange ene, "Kereu i kamene tawe makasilo manga hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ e, ute i kamene tawe měmpangimang."

⁴⁹ "Tuang," angkuěngu mělahal᷊ẹ̌ ene, "tul᷊ungko lighạ dẹ̌sunge pal᷊ị anạku e reng bědang ta nairị."

⁵⁰ Mawu Yesus e něhengetangke si sie, "Dakọe, anạu e seng nul᷊e." Tau e nangimang su hengetangu Mawu Yesus e, kụ mase i sie napul᷊ẹ e.

⁵¹ Kutẹu i sie wẹ̌dang kạděsunge, su raral᷊engange pinẹ̌sombangke manga ěllange kụ němpẹ̌běke u, "Ahus'i Tuang seng nul᷊e."

⁵² Mase i sie nakiwal᷊o si sire, měnsang pukul᷊ẹ̌ pira rariọ e nanětạ nul᷊e. I sire simimbahẹ̌ u, "Kahěbi manga pukul᷊ẹ̌ sěmbaụ ěllo rangẹ lěhabe nailang."

⁵³ Bọu e i amangu rariọ e nakatahěndung u su tempo ene Mawu Yesus e něhengetang si sie, "Anạu e napia." Tangu i sie ringangu kal᷊awọu manga anạ u sěmbaụ e nangimang su Mawu Yesus.

⁵⁴ Kai ene e hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ karuane kinoạu Mawu Yesus su Galilea sarạeng i Sie narěnta wọu Yudea.

Yohanes

Video Yohanes 4

Ikuti Kami:

KONTAK | PARTISIPASI | DONASI