Loading audio...
Error: Maaf, audio tidak dapat diputar.
(It seems your browser does not support HTMLMediaElement.playbackRate, so you will not be able to change the speech rate.)
Catatan: Perhitungan audio timestamp (ketepatan waktu antara audio dan teks) berdasarkan perhitungan mesin / algoritma.
1 Bọu ene Mawu Yesus nẹ̌daral᷊eng su apan tampạ su Galilea. I Sie tawe mapulu sol᷊ong banuan Yudea batụu manga měngangawasan Yahudi e sene měkẹ̌karaki měmate si Sie.
2 Su tempo ene ute seng masandigẹ̌ Ěllon Sal᷊imbangu Selo Raukalu.
3 Tangu manga anạ u sěmbaụ u Mawu Yesus němpẹ̌berạ e si Sie, "Těntangke tampạ ini e kụ kakoạko sol᷊ong Yudea, tadeạu manga murit'U e mal᷊aing makasilo munaran'U.
4 Tawẹ apa taumata kụ sarung měmuning apang kinoạ e, kereu i sie kai mapulu tumeleng mapia. Kereu i Kau e mẹ̌koạ bue kěbị tamai ene, ute kasěllahu dunia e harusẹ̌ masingkạ."
5 (Batụu manga anạ u sěmbaụ e sẹ̌sane mal᷊aing tawe mangimang si Sie.)
6 "Bědangbe wal᷊ine tempone si Siạ," ungkuěngu Mawu Yesus si sire, "arawe waụgu i kamene, sěntiniạ mang botonge.
7 Dunia ini e tawe mariadi mẹ̌binsị i kamene. Arawe Iạ e mang ipẹ̌bẹ̌binsịu dunia, ual᷊ingu Iạ měngkate hanesẹ̌ měbẹ̌bera su dunia e u kakakoạ e kai ral᷊akisẹ̌.
8 Dakọ e i kamene hala kakoạ sol᷊ong sal᷊imbang ene. Iạ e tawe tamai u reng bal᷊ine tempo-Ku."
9 Kerene piněhengetang u Mawu Yesus su manga anạ u sěmbaụ e, kụ i Sie natanạ su Galilea.
10 Sarạeng manga anạ u sěmbaụ e němpẹ̌tamai sol᷊ong sal᷊imbang ene, ute marěma-rěmasẹ̌ Mawu Yesus e nẹ̌buạ sẹ̌sane tawẹ su kasingkạ u l᷊awọ.
11 Karěngụewen sal᷊imbang ene e, manga měngangawasa su Yahudi e měmpědẹ̌deạ si Sie ringangu mạhěngkiwal᷊o, "Kai suapa i Sie?"
12 Taumata l᷊awọ e nanětạ e měmpẹ̌sẹ̌sasiang mạanun Sie. Piạben měbẹ̌bera u: "I Sie taumata mapia," Piạ ewe lai měbẹ̌berau: "Tala! I Sie makạpal᷊idẹ̌ taumata l᷊awọ."
13 Kai tawẹu sarang sěngkatau wahani mẹ̌bisara su těngo mạanun Sie, u i sire mạtakụ u měngangawasan Yahudi.
14 Měloarạen parahul᷊uasẹ̌, Mawu Yesus simuẹ̌ su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu, kụ nanětạ e naněntiro.
15 Manga měngangawasan Yahudi něngkaherang kụ němpẹ̌bera u, "Kereapa wue tau ini nakakasingkạ u kereng kal᷊awọ e, sěmbal᷊iau i Sie tawe nẹ̌sẹ̌sikol᷊a?"
16 Mawu Yesus simimbang, "Takụ itẹ̌těntiro ini e wal᷊inewe těntiro-Ku, kaiso kai těntiron Sie něndoloh'u Iạ e.
17 I sai mapulu tumuhụ kapulun Duata ute sarungbe makakasingkạ měnsang těntiro Takụ itẹ̌těntiro e asal᷊e wọu Ruata arau wọu Iạ sẹ̌saku.
18 I sai měgẹ̌gěllịu těntirone sẹ̌sane kai mědeạu mapakasěllahen batangenge sẹ̌sane. Arawe i sai mědeạu mapakasěllahen Sie kụ něndolohẹ̌ e, ute i sie matul᷊idẹ̌, kụ tawẹ apa pẹ̌kakakonti su watangenge.
19 Karạ kawe i Musa seng nẹ̌gěllịu manga titan Duata e si kamene? Kai sutal᷊oarang kamene tawẹu timuhụ manga tita tamai ene. Kawe unụe i kamene měngantibẹ̌ měmate Siạ?"
20 Taumata l᷊awọ e němpẹ̌simbang, "Pulu i Kau! Kai i sai tangu mapulu měmate si Kau e?"
21 Mawu Yesus simimbang, "Kětạben hal᷊ẹ̌ sěmbaụ koateng-Ku su ěllon Sabatẹ̌, kụ i kamene něngkaherang.
22 I Musa e nangonggọu tiahan sunatẹ̌ si kamene -- manilaing tuhụ hinone sunatẹ̌ e bal᷊ine wọ'i Musa, kaiso kawe wọu manga i upung kal᷊imonan Musa. Ual᷊ingu ene su ěllon Sabatẹ̌ e i kamene mal᷊aing mapulu měnunatẹ̌ taumata.
23 Kereu i kamene kawe měmpẹ̌koạ ene u mědeạu kumbahangbe lumampa atorangu sunatẹ̌ bo'i Musa, unụewe i kamene limangehẹ̌ si Siạ, ual᷊ingu Iạ napakaul᷊en sakị u taumata patikụ e su ěllon Sabatẹ̌?
24 Kumbahangbe mapẹ̌sal᷊an taumata tuhụewe silon mata e, kaiso tuhụbe su katul᷊idẹ̌."
25 Samuring ene piạ e pirang katau tau Yerusalem němpẹ̌bera u, "Bal᷊inewe ini taumatane kụ pẹ̌pareakeng tadeạu pateěng e?
26 Pěmandạ e i Sie měbẹ̌bisarawe tạ konsange su těngon lawọ, mase tawẹu němpẹ̌berang apa-apa si Sie! Manga měngangawasang kitẹ e kai seng makạhěngang ngae u i Sie ini e kai Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e?
27 Kai kereu Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e ruměnta, ute tawẹu sarang sěngkatau masingkạ u wọu apa asal᷊'E! Sěmbal᷊iau i kitẹ masingkạ bue wọu apa asal᷊e tau ini e."
28 Su samurine, piạ Mawu Yesus kạpaněntirone su Wal᷊em Mawu, i Sie něhengetangken tingihe maihạ, "Kụ i kamene masingkạ u kai i sai Iạ ini, ringangu wọu a? Iạ e tawe riměnta ual᷊ingu kapuluku sẹ̌saku. Iạ e kai niroloh'i Sie kụ kawasa něndoloh'u Iạ e, mase i Sie kai kapěngimangeng. Arawe i kamene tawe nakakiral᷊a si Sie.
29 Iạ e masingkạ i Sie, u Iạ e kai wọu i Sie asal᷊e, kụ kai i Sie něndoloh'u Iạ e."
30 Su tempo ene i sire mapulu měnamẹ Mawu Yesus, kai tawẹu wahani měhěgo si Sie, u kai wẹ̌dang tanịdatingu tempone.
31 Lawọ bọu tal᷊oaran sire ene nanětạe němpangimang si Sie ringangu němpẹ̌bera u, "Kereu Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e marěnta, měnsang i Sie makakoạbe hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ limembong kal᷊awọe wọu tau ini ngae?"
32 Tau Farisi e nakaringihẹ̌ u kereapa taumata l᷊awọ e měmpẹ̌sẹ̌sasiang mạanun Mawu Yesus. Ual᷊ingu ene, i sire ringangkewen manga imang těmbonange, i sire němpẹ̌ndoloh'u pirang katau wọu manga měndariagạ Wal᷊em Mawu e apěnẹ̌namẹ Mawu Yesus.
33 Mawu Yesus něhengetangke su těngon taumata su Wal᷊em Mawu e, "Kate kadodọ tempo Iạ e ringangi kamene. Bọu ene Iạ e sarung mẹ̌bal᷊ị sol᷊ong anun Sie kụ něndoloh'u Iạ e.
34 I kamene e sarung měmpẹ̌deạ si Siạ e, kai tawe mẹ̌sombangu Iạ e; batụu i kamene tawe makarěnta su tampạ su apan Iạ ene."
35 Mase manga měngangawasa Yahudi e nahumbisarạ e sěmbaụ su wal᷊ine, "Tau ini e kai měnaung makoạ sol᷊ong a, hakịu i kitẹ e kawe tawe makareạ si Sie? Apa i Sie makoạ sol᷊ong anun tau Yahudi nasal᷊iawuhẹ̌ su soan tau l᷊iwụ sutal᷊oaran tau Yunani e, kụ maněntiro tau Yunani ngae?
36 Kụ kai apa ngae timonane mẹ̌bera u i kitẹ sarung mědeạ si Sie kai tawe makareạ dingangu i kitẹ e tawe makakarěnta su tampạ e kụ su apan i Sie ene sene?"
37 Su ěllo kasamuriange wọu sal᷊imbang ene, ěllọ e kawantugange, Mawu Yesus dimarisị e su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu mase něhengetang, "I sain narou e rěntạ e su anuku tadeạu panginung.
38 Arawe i sai mạngimang si Siạ e, mạbawohẹ su ral᷊ungu Bukẹ̌ Susi e: 'Bọu ral᷊ungu naunge lụelehẹ̌ manga elehangu akẹ kụ makạděntang pẹ̌bawiahẹ̌ e.'"
39 (Mawu Yesus e měbẹ̌bisarang hal᷊ẹ̌u Rohkẹ̌ u Ruata e kụ sarung itarimạ u apan taumata měmpạngimang si Sie. Batụu su orasẹ̌ ene Rohkẹ̌ u Ruata e bẹ̌dawen ta nilẹ̌onggọ; batụu Mawu Yesus bědawen tawe niapakawantugu kapapohong'E.)
40 Mal᷊awọ taumata nakaringihẹ̌ apan nipěhengetang u Mawu Yesus, kụ sutal᷊oaran sire piạ němpẹ̌bera u, "Tau ini, nasahẹ e u mang nabi e!"
41 Angkuěng u sěnggạ, "Ini e kai Ratu Mananal᷊amatẹ̌!" Kutẹu piạko l᷊ai nempẹ̌bera u, "Ah, unụe Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e kawe ruměnta wọu Galilea?
42 Su ral᷊ungu Bukẹ̌ Susi e kạbawohẹ u Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e kai hěnton Daud, dingangu sarung suměpụ bọu Betlehem, kụ kai wọu soan Daud."
43 Pěngěnsueěnge taumata e nanětạ e němpẹ̌darendehẹ̌ mạanun Mawu Yesus.
44 Piạ u mapulu měnamẹ si Sie, kai tawẹu sarang sěngkatau nanenggehu l᷊imane si Sie.
45 Piạ e měndariagạ Bal᷊em Mawu nirolohẹ̌ niapěnamẹ Mawu Yesus kẹ̌kapul᷊ẹ e, manga imang těmbonange ringangu tau Farisi e němpẹ̌kiwal᷊ọ e si sire, "Kawe unụe i Sie tawe niwawang kamene ramahi?"
46 Manga lukadẹ̌ e němpẹ̌simbang, "Uh, bědang tạ apa taumata kapiane mẹ̌bisara kere i Sie!"
47 "Apa i kamene seng napal᷊idẹ̌ kareạ'E?" ungkuěngu tau Farisi ene.
48 "Piạ ngae wọu tal᷊oaran manga těmbonang i kitẹ e arau tau Farisi kụ piạ u mangimang si Sie?
49 Arawe taumata l᷊awọ ini, i sire wěga wue atorang i Musa, mase waẹbe kereapa i sire kai seng niane."
50 Sěngkatau wọu tal᷊oaran tau Farisi ene ute i Nikodemus, i anụ e nạung bọu simongo su anun Mawu Yesus. I Nikodemus nẹ̌bera su tau Farisi wal᷊ine e,
51 "Tumuhụ atorange, taumata e tawe wotonge ihukung, těntal᷊ang katataingu pẹ̌sasal᷊ane deng dẹ̌daringihang dingangu kakanoạ e deng sẹ̌sẹ̌suiang."
52 "Apa i kau e mal᷊aing bọu Galilea?" ungkuěng i sire, "Měngkate panẹ̌sui su Bukẹ̌ Susi! I kau sarungbe makasilo u tawẹ apa nabi kụ asal᷊e wọu Galilea!"
53 [Samurin ene, kěbị taumata něngkapul᷊ẹ e sol᷊ong bal᷊e.
sabda_ylsa
Yayasan Lembaga SABDA
sabda_ylsa
Selengkapnya
SABDA Alkitab
Podcast SABDA
Slideshare SABDA