1 "Mambeng těngadẹ̌ hengetang-Ku ini: I sain sumuẹ̌ su těndạ u domba kụ lumempangu pagarẹ̌ kụ bal᷊inewe wọu tukadẹ̌, kaiso kawe mẹ̌bawị bọu ral᷊enge wal᷊ine e ute kai tahatako ringangu tahapěhampasẹ̌.
2 Arawe i sain sụsuẹ̌ bọu tukadẹ̌ e, ute kai i sie měndal᷊ukadẹ̌ domba e.
3 Měndal᷊ukadẹ̌ domba e mạnope tukadẹ̌ baug'i sie, mase domba e rụdaringihẹ̌ tingihe su tempon i sie měkẹ̌kui si sire su arenge sěmbaụ-sěmbaụ dingangu měngěngahạ i sire apạsěbang sol᷊ong likude.
4 Sarạeng manga domba e seng nasẹ̌bang měngangahạ e rumal᷊eng su horone kụ manga domba e mạhuntol᷊e si sie batụu i sire makạkiral᷊a tingihe.
5 I sire tawe mapulu tumol᷊e taumata wal᷊ine, tabeạu katewe mahuntal᷊ang bọu anun tau ene batụu tawe makakiral᷊a tingihe."
6 Mawu Yesus nẹ̌běken papinintu ene, kai i sire tawe makaěnna apa wue tẹ̌timonaěng'E.
7 Tangu Mawu Yesus něhengetang saụ sěnsul᷊e, "Mamben těngadẹ̌ hengetang-Ku ini: Kai Iạ e tukadẹ̌ baugu domba.
8 Kěbị apan duměnta měngal᷊imona Siạ e kai tahatako ringangu tahapěhampasẹ̌, kai manga domba e tawe měmpẹ̌daringihẹ̌ tingih'i sire.
9 Iạ e kai tukadẹ̌. I sain sumuẹ̌ bọu anu-Ku e masal᷊amatẹ̌; i sie masuẹ̌ masẹ̌bang dingangu makaěbạ pẹ̌bawiahe.
10 Tahatako e kětạeng duměnta mẹ̌tako, měmate ringangu měnggolang. Arawe Iạ e riměnta mědeạu taumata makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ -- kụ pẹ̌bawiahẹ e mědẹ̌dal᷊embo.
11 Iạ e měndal᷊ukadẹ̌ mapia. Měndal᷊ukadẹ̌ mapia e kai mạnarakangu watangenge waugu manga dombane.
12 Taumata nisewaěnge kụ bal᷊inewe měndal᷊ukadẹ̌ dingangu wal᷊inewe taghuangu manga domba ene, sarung mahuntal᷊ang kụ měněntangu manga domba e kereu i sie makasilo piạ dal᷊ugẹ̌ diměnta. Tangu manga domba e sarung těmboěng dingangu sal᷊iawuhangu ral᷊ugẹ̌.
13 Taumatan sewa e kai tumal᷊ang, u i sie něhal᷊ẹ̌ e kai ual᷊ingu nisewaěng. I sie tawẹ agise mẹ̌pandung manga domba e.
14 Iạ e měndal᷊ukadẹ̌ mapia. Kerẹewe i Amang kawe masingkạu Iạ, dingangu Iạ masingkạ i Amang, kerene lai Iạ masingkạ u manga domba-Ku, ringangu i sire mal᷊aing masingkạ u Iạ. Iạ něnarakangu niawa-Ku waug'i sire.
15 (10:14)
16 Piạbe lai manga domba wal᷊ine mal᷊aing tataghuaneng-Ku, kai tawe nasowa su ghapaěngu domba ini. I sire lai hinong Takụ ahakeng kụ i sire sarung dumaringihẹ̌ tingihẹ̌-Ku. I sire kěbị sarung mariadi ghapaěng sěmbaụ kụ měndal᷊ukade sěngkatau.
17 I Amang kụkěndagu Iạ u Iạ něnarakangu niawa-Ku e mẹ̌deạu saụbe takụ ikatarimạ kapia.
18 Tawẹu sarang sěngkatau makapěngal᷊ạ bọu Iạ. Iạ e něnarakang kai ual᷊ingu kapulu-Ku hala. Iạ e kawasa měnarakang, dingangu kawasa lai mangul᷊e kapia. Kai ene hal᷊ẹ̌-Ku nitarimạ bọ'i Amang-Ku."
19 Ual᷊ingu Mawu Yesus něhengetang kerene, tangu taumatan Yahudi e nanětạe němpẹ̌darendehẹ̌.
20 Lawọ bọ'i sire němpẹ̌bera u, "I Sie kai nisawelangu rohkẹ̌ dal᷊akị! I Sie kai pulu! Baugu apa i kamene rimaringihẹ̌ si Sie?"
21 Kai piạbe lai němpẹ̌bera u, "Taumata kụ nisawelangu rohkẹ̌ dal᷊akịsẹ̌ e tawe mẹ̌bisara kerene. Botonge setange mapẹ̌kěllan taumata wuta?"
22 Ene su Yerusalem taumata e kai kapẹ̌sal᷊imbange, Ěllon Pananusi Wal᷊em Mawu. Su tempo ene kai tempong banua maral᷊ěnding.
23 Kutẹu Mawu Yesus mědẹ̌daral᷊engke su Gandariang Salomo su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu,
24 piạ e tau Yahudi e němpẹ̌děnta nẹ̌tal᷊ipurung su rẹ̌duh'u Mawu Yesus. I sire němpẹ̌bera si Sie, "Kạděngụe i kami e měngkate ipẹ̌bẹ̌bimbong? Paul᷊ịkọ pakal᷊ahẹ, mạengbe i Kau kahěnga-hěngang Datu Mananal᷊amatẹ̌."
25 Mawu Yesus simimbang, "Seng bọu Takụ nipěhengetang si kamene, kaiso i kamene mang tawe mangimang. Kal᷊awọu munara Takụ kẹ̌koateng su areng'i Amang-Ku e měnẹ̌nodẹ u karal᷊ahẹ e mạanun Iạ.
26 I kamene tawe mangimang batụu i kamene tawe nasowa su ghapaěng u manga domba-Ku.
27 Manga domba-Ku e rụdaringihẹ̌ tingihẹ̌-Ku. Iạ masingkạben sire, ringangu i sire mạhuntol᷊e si Siạ.
28 Iạ e mangonggọu pẹ̌bawiahẹ̌ kakalẹ̌ si sire kụ sarang karěngụe i sire tawe mawinasa. Kụ tawẹu sarang sěngkatau makapěhampasẹ̌ si sire wọu lima-Ku.
29 I Amang-Ku e seng nanarakang i sire si Siạ, limembon patikụ e. Dingangu tawẹ u sarang sěngkatau makapěmul᷊aho si sire wọu limang Amang.
30 Iạ dingangu i Amang kai sěmbaụ."
31 Mase tau Yahudi e nẹ̌saụewe němpangal᷊ạ batu e ipěngěntung Mawu Yesus.
32 Kai Mawu Yesus e něhengetang si sire, "I kamene seng nakasilo si Siạ nẹ̌koạ kal᷊awọu hal᷊ẹ̌ mapapia parentang Amang-Ku e si Siạ. Bọu kěbị hal᷊ẹ̌ tamai ene tangu kai sudẹ e nakawodaị si kamene mapulu mangěntung si Siạ?"
33 Taumatang Yahudi e němpẹ̌simbang, "Bal᷊inewe ual᷊ingu munaran'U mapapia e i kami nakapěngěntungu watu si Kau, kaiso ual᷊ingu i Kau kawe něhinakang Duata. I Kau e sěngkatau taumata kụ mapulu mẹ̌těngkakoạ batangeng'U Duata."
34 Mase Mawu Yesus simimbang, "Karạ kai mạbawohẹ su bukẹ̌ u torat'i kamene: Duata e něhengetang, 'I kamene kai mahang duata'?
35 I kitẹ masingkạ u apan mạbawohẹ su Winohẹ Susi e mạpakẹ sarang karěngụe. Kụ kereu Mawu Ruata nẹ̌sěbạ u mahang 'duata' su taumata apan němpẹ̌narimạ u hengetang'E,
36 unụe i kamene mẹ̌berawe si Siạ u Iạ kawe něhinakang Duata ual᷊ingu nẹ̌bera u Iạ Ahus'u Ruata? Sěmbal᷊iau Iạ kawe pinilen Amang kụ nirolohẹ̌ sarang dunia.
37 Kereu Iạ tawe mẹ̌koạ munara kụ seng niator'i Amang e, ute kumbahangbe měmpangimang si Siạ.
38 Kai tangu ual᷊ingu Iạ měkẹ̌koạ ene, ute kěngkahimang bue suapan Takụ kẹ̌koatenge, maningbe i kamene tawe mapulu měmpangimang si Siạ. Ual᷊ingu ene ute i kamene masingkạ dingangu makaěnna u i Amang e sěntiniạ mạsasěmbaụ dingang-Ku, kerene lai Iạ e sěntiniạ mạsasěmbaụ dingangi Amang."
39 I sire mědẹ̌deạ lai ral᷊engu měmpěnamẹ Mawu Yesus, kutẹu i Sie nạung nakal᷊ěsọ bọu i sire.
40 Mawu Yesus tangu nẹ̌sul᷊ẹ e sol᷊ong sěmbẹ̌kang Sal᷊ụ u Yordan, su tampạ i Yohanes nạung něnahani, mase nẹ̌tanạ sene.
41 Mal᷊awọ taumata mạhunděnta su anun Sie. I sire měmpẹ̌bẹ̌bera u, "I Yohanes tawe mẹ̌kakoạ manga hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ, kai kěbị apan ipẹ̌paul᷊ị e mạanun tau ini e mang kahěngang."
42 Mase mal᷊awọ taumata sene němpangimang su Mawu Yesus.