Loading audio...
Error: Maaf, audio tidak dapat diputar.
(It seems your browser does not support HTMLMediaElement.playbackRate, so you will not be able to change the speech rate.)
Catatan: Perhitungan audio timestamp (ketepatan waktu antara audio dan teks) berdasarkan perhitungan mesin / algoritma.
1 Piạ e su sahěllo, i Yesus kạpaněntirone ringangu mělẹ̌habaren Injilẹ̌ bọu Mawu Ruata su taumata l᷊awọ su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu. Manga imang těmbonange, manga mananěntiro agama ringangkewen měngangahạ tau Yahudi riměnta,
2 kụ němpẹ̌bera si Yesus, "Kěnang habarẹ̌ si kami kai apa wanggilu timonanu hakịu i Kau nẹ̌koạ kěbị ini? Kai i sai tangu nẹ̌gěllịu kawasa ene si Kau?"
3 Yesus simimbang, "Iạ mapulu makiwal᷊o. Kěnangko pěhabarẹ̌ si Siạ,
4 I Yohanes kai něnahani ringangu kawasang sai tangu? Mawu Ruata arau taumata?"
5 Tangu i sire nanětạ e nahumbisara, "Kereu i kitẹ měhabarẹ̌, 'U kai ringangu kawasan Mawu Ruata,' ute i Sie sarung mẹ̌bera, 'Mạeng kerene, kawe unụe i kamene tawe mangimang si Sie?'
6 Arawe mạeng i kitẹ mẹ̌bera, 'Kai ringangu kawasang taumata,' ute sěngkawanuange měntěhang mangěntungu watu si kitẹ, batụu i sire mạngimangu i Yohanes kai sěngkatau nabi."
7 Kutẹu i sire simimbangu, "I kami wẹ̌ga wue."
8 Tangu i Yesus něhengetang si sire, "Kamageng kerene Iạ e tawe lai maul᷊ị si kamene, měnsang dingangu kawasang sai Iạ měkẹ̌koạ kěbị ene."
9 Mawu Yesus měbẹ̌běke su taumata l᷊awọ e, papinintu kere ini, "Piạko nạung sěngkatau nẹ̌koạ sasuange anggorẹ̌. I sie nakitamang sasuange su pirang katau mělẹ̌hal᷊ẹ̌ sasuang mase nakoạ sarang banua wal᷊ine kụ nẹ̌tanạ diọ marěngụ sene.
10 Su tempone e manipo wuang anggorẹ̌, taghuangu sasuange něndoloh'u ěllange sarang anun mělahal᷊ẹ̌ ene tadeạu manarimạ bageange. Kutẹu manga mělahal᷊ẹ̌ ene nělimadẹ̌ ěllang ene kụ i sie nirolohẹ̌ niapakapul᷊ẹ dingangu limane tạ l᷊ohone.
11 Tangu taghuangu sasuange saụewe lai rimoloh'u ěllange lai wal᷊ine; kutẹu ěllange ene mal᷊aing nilimad'i sire ringangu nipakameang manga mělahal᷊ẹ̌, mase niapakapul᷊ẹ tạ ul᷊e apa.
12 Bọu e taghuangu sasuange rimoloh'u ěllange katěllune. Arawe ěllang ene mal᷊aing nilimad'u manga mělahal᷊ẹ̌ ene kụ niteled'i sire sul᷊ikudu sasuang ene.
13 Pěngěnsueěnge taghuang sasuang ene nẹ̌berạ e, 'Iạ e kai mẹ̌kapurạe ngae? Iạ e sarung měndolohen ahusẹ̌ku ikẹ̌kěndagẹ̌. Sembeng nal᷊ahẹu i sie sarung adateng i sire!'
14 Akutẹu sarang manga mělahal᷊ẹ̌ nakasilo anạ u taghuangu sasuang ene, i sire němpahumbisarạ e sěngkatau su wal᷊ine, 'Kai ěndaị i sie ini e taghuange. Mahịe i kitẹ měmate si sie, mědeạu i kitẹ managhuang pusakạ e.'
15 Tangu i sire něhipen sie sarang l᷊ikud'u sasuang mase pinate." Mase Mawu Yesus nakiwal᷊ọ e, "Ene ěng, kamageng taghuangu sasuang ene mẹ̌bal᷊ị, i sie sarung mẹ̌kapurạe su manga mělahal᷊ẹ̌ ene?
16 Mambeng těngadẹ̌, i sie sarung duměnta kụ mamate manga mělahal᷊ẹ̌ ene, kụ manarakangu sasuange su mělahal᷊ẹ̌ e wal᷊ine." Nakaringihẹ̌ ene, němpẹ̌berạ e taumata l᷊awọ si Yesus, "Mambeng aị kariadi kerene!"
17 Mawu Yesus kai namanda si sire mase nakiwal᷊o, "Kamageng kerene, apa mangal᷊en bawal᷊om Binohẹ Susi ini? 'Batu niwalan mẹ̌kakoạ bal᷊e e kai seng nakoạ batu kahumotongange.'
18 Kěbị taumata apan naěnsạ su watu ene sarung maral᷊utạ; dingangu i saịewen kaěnsakengu watu ene sarung mararul᷊ẹ makoạ awul᷊ẹ̌."
19 Manga mananěntiro agama ringangu manga imang těmbonange masingkạ u papinintu ene ipẹ̌tẹ̌tal᷊ahinon Yesus si sire. Ual᷊ingu ene i sire mědẹ̌deạ manamẹ si Sie su orasẹ̌ ene lai, kai i sire matakụ u kawanua e.
20 Kutẹu i sire měngkai mědẹ̌deạ loahe mapia. I sire rimoloh'u taumata sarang anung Yesus makoạ mẹ̌papahimang makịtikạu taumatawe matul᷊idẹ̌ tadeạu i sire měngal᷊ạ bera si Yesus dingangu kakiwal᷊o mědeạu i sire makapěnarakang i Sie su mananěmbonange ringangu kawasang guběrnurẹ̌.
21 Tangu i sire apan nionggotangu roitẹ̌ e němpẹ̌bera si Yesus, "Tuang Guru, i kami masingkạ u kěbị apan niwera ringangu nitěntiron Tuange něhino wue. I kami masingkạ lai u i Tuang dingangu mahatedẹ̌ maněntirong kapulun Mawu Ruata su taumata, batụu i Tuang tawe měmamile taumata.
22 Ual᷊ingu ene kěnang i Tuang pẹ̌bera si kami, tuhụewe su těntirong agamang kitẹ botonge wue mamaehẹ̌ balasteng su Kaisarẹ̌ arau tala?"
23 Kai Mawu Yesus masingkạu tondol᷊ikụ i sire hakịu ene i Sie něhengetang,
24 "Kěnangko todẹ si Siạ doitẹ̌ sal᷊aka sěngkal᷊ěpa. Tul᷊ada ringangu arengi sai ini e?" "Kaisarẹ̌!" nisimbah'i sire.
25 "Mạeng kerene," angkuěng i Yesus si sire ute, "ghělịbe su Kaisarẹ̌ apạewen darotongu Kaisarẹ̌ dingangu su Mawu Ruata apạewen darotongu Mawu Ruata e."
26 Kawe těngadẹ̌ su těngon taumata l᷊awọ e i sire tawe nakasamẹ sal᷊a maning kětạu sěmbaụ si Yesus. I sire měngkatewe marěmasẹ̌ dingangu mạdal᷊ingụen sasimbang'E.
27 Pirang katau wọu ghal᷊ipohong Saduki nahunděnta sarang anum Mawu Yesus. (I sire ghal᷊ipohon taumata kụ piạ kasingkạ u tawẹ apa pẹ̌bawangungu taumata nate.) I sire nakiwal᷊o si Yesus,
28 "Tuang Guru, i Musa kawe namohẹ u tita ini si kitẹ: Kereu piạ u sěngkatau esẹ mairị kụ i sie kawe wantọ, tangu tuarine (tuhange) harusẹ̌ pẹ̌kawing dingangu wal᷊une mědeạu mapal᷊ětowen hite su tau seng nairị.
29 Piạ nạung i sire pitu tamahuari. Ene iakange nẹ̌kawing dingangu wal᷊une, kutẹu i sie lai nate wantọ.
30 Mase karuane nẹ̌kawing dingangu wal᷊une, kutẹu i sie lai nate wantọ.
31 Hal᷊ẹ̌ lai mẹ̌sul᷊ung naraiadi su anạ u sěmbaụ katěllune ringangu sarang lai kapitune.
32 Nạdehọ tau wawine ene nate e lai.
33 Su ěllon pẹ̌bawangungu taumata nate ute, kai kawingken sai tau wawine ene? Batụu i sire pitu e seng bọu němpẹ̌kawing i sie kěbị."
34 Mawu Yesus simimbang, "Manga taumata mẹ̌bẹ̌biahẹ̌ orasẹ̌ ini měmpẹ̌kẹ̌kawing,
35 kai i sai-saing hinong ipẹ̌bangung kapia wọu papatene, kụ mẹ̌biahẹ̌ su tempo ramahi e i sire seng tawe mẹ̌kawing.
36 Kakakoạ i sire kai kere malạekatẹ̌ tawe l᷊umaate. I sire kai manga anạ u Mawu Ruata, watụ u i sire seng niapẹ̌bangung kapia wọu papate.
37 I Musa sẹ̌sane nělahẹ u taumata nate sarung iapẹ̌bangung kapia. Su ral᷊ungu winohẹ e mạanun gahundungu sumpinị kụ dụděllị ene i sie nakasěbạu Mawu kere 'Ruatang Abraham, Duatang Ishak, Duatang Yakub'.
38 Kụ Duata ene bal᷊inewe Ruatan taumata nate! I Sie kai Ruatan taumata wiahẹ̌! Batụu su Ruata e kěbị taumata e wiahẹ̌."
39 Pirang katau mananěntiro agama němpẹ̌bera, "Sasimbangi Tuang Guru e mapaelẹ̌ kahěngang."
40 Ual᷊ingu ene i sire sembeng tawe lai wahani makiwal᷊on manga apa si Yesus.
41 Mawu Yesus nakiwal᷊o si sire, "Kere apa ral᷊enge mědeạu Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e ikawerawe hěnton Daud?
42 Sumbal᷊iau i Daud sẹ̌sane nẹ̌bera su ral᷊ungu bukẹ̌ u Mazmur, 'Mawu kasěllahenge něhengetang su Mawuku: Kaiangko su koaneng-Ku,
43 sarang Iạ měkoạ manga rokạ'U e mẹ̌suba si Kau.'
44 Kutẹu kamageng i Daud měsẹ̌sẹ̌bạu Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e, 'Mawu', kụ kereapa wue i Sie kawe hěnton Daud?"
45 Ene taumata e kapẹ̌daringihe si Yesus mělẹ̌hengetang, i Sie nẹ̌bera su manga murit'E,
46 "Pakatateghang bue su manga mananěntiro agama. I sire puluang mẹ̌daral᷊eng dingangu lakụ mananandu, kụ papuluang makịadatẹ̌ su manga pasarẹ̌. I sire papuluang kumaiang su kakaianeng su horone su pěmamisaěng dingangu su manga sal᷊imbang.
47 I sire měmpạngakal᷊ẹ̌ manga wawine wal᷊u ringangu mělẹ̌hampasẹ̌ bal᷊ene. Kụ mědeạu karal᷊ai i sire tawe kasingkateng ute, i sire měmpẹ̌kẹ̌kal᷊iomaneng manandu-nandu. Hukumang i sire sarung limembong kawěhạe."
sabda_ylsa
Yayasan Lembaga SABDA
sabda_ylsa
Selengkapnya
SABDA Alkitab
Podcast SABDA
Slideshare SABDA