Loading audio...
Error: Maaf, audio tidak dapat diputar.
(It seems your browser does not support HTMLMediaElement.playbackRate, so you will not be able to change the speech rate.)
Catatan: Perhitungan audio timestamp (ketepatan waktu antara audio dan teks) berdasarkan perhitungan mesin / algoritma.
1 Su Kaisarea tangu piạ sěngkatau esẹ arenge i Kornelius. I sie kai sěngkatau kapiteng'u "Wuntuang'u Italia".
2 I sie mạtakụ u Mawu Ruata, ringangu kěbị anạ u sěngkataune e mal᷊aagama ringangu masatia su Mawu Ruata. I sie masau mẹ̌tul᷊ung'u tau Yahudi masasusa e, ringangu i sie makěhagẹ̌ mẹ̌kal᷊iomaneng su Ruata.
3 Piạ sahěllo, mangạ e pukul᷊ẹ̌ tatěllu ěllo i sie nakasilo mal᷊ahẹ su ral᷊ung'u sěmbaụ papasilo, sěngkatau malạekat'u Mawu Ruata e riměnta mẹ̌kẹ̌kui si sie, "Kornelius!"
4 I Kornelius němandạ e mataedẹ̌ su malạekatẹ̌ e ringangu mangkewen natakụ takụ kụ nẹ̌bera, "Kai piạ apa Tuang?" Malạekatẹ̌ e simimbang, "Kakal᷊iomanengu ringangu kapian naungu seng nitarimạ u Mawu Ruata e ringangu Mawu Ruata e mẹ̌tahěndung si kau.
5 Kụ pěndolohen taumata sol᷊ong Yope pẹ̌kui si Simong isẹ̌sẹ̌ba mahatedẹ̌ si Simon Petrus.
6 I sie kai makịkawal᷊e su wal᷊eng sěngkatau měnaname pising kalu arenge i Simon kụ mẹ̌tẹ̌tanạ su wiwihu apeng."
7 Kụ sarangke malạekatẹ̌ měbẹ̌bisarang Kornelius e napal᷊usẹ̌, i Kornelius e nẹ̌kuị e ruang katau mẹ̌tatangkiang bal᷊e ene ringangu sěngkatau sordado wọu manga l᷊ukade tau maagimatẹ̌.
8 I Kornelius nẹ̌běke si sire apang kụ seng nariadi wọu e něndoloh'i sire sol᷊ong Yope.
9 Sěngkariọěllone, těntal᷊ang i sire kạpahundal᷊enge kụ masandigen Yope, i Petrus e kai rimangeng su wal᷊e mẹ̌kal᷊iomaneng.
10 Mase i sie nikal᷊unusang marasai kụ mapulụ e kumaěng. Ene těntal᷊angke i sire kapěměllọeng kaěng, i sie nakahombangke papasilo.
11 I sie nakasilo l᷊angị natope ringangu piạ apa mẹ̌sul᷊ungu hekạ mawěnahẹ̌ naul᷊uhẹ̌ sol᷊ong dunia mạbawiting su wukune ěpạ.
12 Su ral᷊unge piạ lohone haghing binatang laede ěpạ, haghing binatang lụhomang dingangu manụ u kinoaěng maghaghaěng.
13 Mase piạ e tingihẹ̌ nẹ̌bera si sie, "Petrus, pẹ̌bangungko! Pěmotọe ringangu wọu ene kinạ!"
14 I Petrus simimbang, "Tala wue, Mawu! Iạ e wědang tawe kimẹ̌kaěng manga apa kụ pělli arau kotorẹ̌."
15 Kaiso tingihẹ̌ ene nẹ̌berạete kapia si sie, "Apang kụ seng nilahẹ u Mawu e wotonge rotongang, ute abe pangiral᷊ing u ene kawe pělli."
16 Papasilo ene seng nẹ̌kakuwal᷊ị sarang katěllun sul᷊ene, bọu ene hekạ ene nawatungke sol᷊ong sorga.
17 I Petrus niwimbonge měngẹ̌ngěnna kaia mangal᷊ene papasilo ene. Těntal᷊ang i Petrus kạpangěnnane, taumata apang niroloh'i Kornelius apẹ̌dẹ̌deạ bal᷊en Simon, kutẹu i sire seng ene sutěngon tukadẹ̌.
18 Mase i sire němpẹ̌kuị e taumata ringangu nakiwal᷊o, "Apa sini e piạ sake mětẹ̌tanạ, kụ arenge i Simon Petrus?"
19 Kutẹu i Petrus manga wědang mětẹ̌tiněnna makakasingkạ u mangal᷊ene papasilo ene, tangu Rohkẹ̌ u Ruata e něhengetang si sie, "Ei Petrus, kai piạ těllung katau kapědẹ̌deạ e si kau.
20 Hotede lighạko tanaẹ lintụ sol᷊ong bawa ringangu kumbahang gumoẹ̌ tumol᷊e si sire, u kai Iạ dimoloh'i sire."
21 Tangu i Petrus limintụ e kụ nẹ̌bera si sire, "Seng iạ ini e rẹ̌deakeng i kamene. I kamene kai ruměnta mẹ̌kapura?"
22 I sire simimbang, "Kapiteng Kornelius e rimoloh'i kami e niaparamahi. I sie kai taumata mapia, ringangu mạtakụ u Mawu Ruata, ringangu lẹ̌adatengu patikụ tau Yahudi. Malạekatu Mawu sěngkatau něndoloh'i sie, měmẹ̌matuhung i Tuang apạděnta su wal᷊ene, watụ u makoạ kere sasimbahẹ̌ kakal᷊iomaneng e, i sie apạdaringihẹ̌ apang kụ sarung i werang Tuang si sie."
23 Tangu i Petrus něhaěngke si sire niapasuẹ̌ mědeạu pẹ̌tanạ sene. Sěngkariọěllone i Petrus nẹ̌bangung kụ dimal᷊eng sěngkaral᷊eng dingang i sire. Pirang katau manga anạ u sěmbaụ mạngimang bọu Yope e mal᷊aing timol᷊e ringange.
24 Su sěngkariọěllone i sire e nahumpạen Kaisarea. Sene i sire seng lẹ̌ampal᷊eng i Kornelius dingangu manga anạ u sěngkataune ringangu l᷊ai manga hapị e kapapiaěng e apangkeweng nighausange.
25 Piạ i Petrus nahumpạ e, tangu i Kornelius tamaị e naněnsomahẹ̌ si sie kụ nẹ̌tumpěkuhẹ̌ su těngone.
26 Arawe i Petrus e nẹ̌tul᷊ung i sie niapararisị, kụ bọu ene nẹ̌bera, "Pěbangungke! Iạ sẹ̌saku e mal᷊aing taumata."
27 Ene kapẹ̌bẹ̌bisarane ringang i Kornelius, i Petrus simuẹ̌ sol᷊ong dal᷊ungu wal᷊e. Sene i sie nakasilọe taumata l᷊awọ kạtatampung.
28 Bọu ene i sie nẹ̌berạe si sire, "I kamene hala e seng masingkạ u tau Yahudi isẹ̌sěding u agamane mẹ̌tiwo ringangu mẹ̌dal᷊ahapị u taumata wọu kawanua wal᷊ine. Kai Ruata e seng bọu nělahẹ si siạ u iạ tawe wotonge manoke si sai-sai u i sie kai ral᷊akisẹ̌ arau ipẹ̌tẹ̌tělling.
29 Kai ual᷊ingu ene hakịu piạ i Tuang měgẹ̌gausẹ̌ tadeạu iạ duměnta, iạ e tawẹ kụdirine ruměnta. Kụ ini e iạ kai mapulu masingkạ u kawe unụe i Tuang měgẹ̌gausẹ̌be si siạ duměnta."
30 I Kornelius simimbang, "Těllu ěllo nal᷊iu, mangawe orasẹ̌ kere ini, iạ e kapẹ̌kẹ̌kal᷊iomanenge su wal᷊e pukul᷊ẹ̌ tatěllu wawěllo e. Sěngkianụ e piạ sěngkatau esẹ dụdarisị su těngoku.
31 Pakeangu tau ene měngkate apa kụkerong. I sie nẹ̌bera, 'Kornelius! Mawu e seng dimaringihẹ̌ kakal᷊iomanengu ringangu mětẹ̌tahěndung kapian naungu.
32 Kụ pěndolohẹ̌kon tau Yope pẹ̌kui tau arenge i Simon Petrus. I sie kai mětẹ̌tanạ su anun sěngkatau tahapěnamẹ pising binatang arenge i Simon; bal᷊ene su wiwihu apeng.'
33 Kai ual᷊ingu ene hakịu iạ lighạ něndolohu taumata e tamai pẹ̌kui si Tuang. Tangu i Tuang e mang mal᷊oahẹ̌ naunge mẹ̌deạu makaramahi. Kụ ini e i kami kěbị mẹ̌tampung sini su těngon Duata mẹ̌deạu mẹ̌daringihẹ̌ parentan Mawu e ipakịul᷊ị i Tuang si kami e."
34 Mase i Petrus nẹ̌bera, "Ini e mang kahěnga-hěngang nakaěnna u Mawu Ruata e mang tawe měmamamile ghahịu taumata e.
35 I saing kụ matakụ u Ruata e ringangu měkẹ̌koạbe katul᷊idẹ̌ e, taumata ene itarimạ u Mawu, tawe měmamanda u i sie kai tau apa.
36 Manga anạ u sěmbaụ seng masingkạ u lohong hengetang ipẹ̌paul᷊ị u Mawu Ruata su tau Israel. Habarẹ̌ ene ute kai mạul᷊ị u Injilẹ̌ mạanun pẹ̌darame wọu i Yesus Kristus e Mawun patikụ umatẹ̌ e.
37 I kamene e masingkạ u apa nariadi su kạguwạ u Yudea, nanětạ bọu Galilea samurin pẹ̌sasahani iwẹ̌bohang i Yohanes.
38 I kamene seng masingkạ u Mawu Ruata e seng němile si Yesus tau Nazaret dingangu něngonggọu Rohkẹ̌ u Ruata e ringangu kawasa. I kamene mal᷊aing masingkạ u i Yesus e mạměpidẹ̌ banua měkẹ̌koạ mapia; i Sie mạpakapian patikụ taumata apang pẹ̌kẹ̌kawasaěng u setang, u Ruata e kawe mạněntanudẹ̌ si Sie.
39 Seng i kami ini e taumata nakasilo hala patikụ apang kẹ̌koateng su wanuan tau Yahudi ringangu su Yerusalem. Kai maning kerene, mang i sire e něnguruisẹ̌ dingangu němate si Sie.
40 Arawe su ěllo katěllune Ruata e napẹ̌biah'i Sie kapia wọu papaten'E ringangu něnodẹ i Sie su taumata;
41 bal᷊inewe su kěbị taumata, kai kětạbeng si kami kụ seng nipilen Duata kal᷊imona nakoạ mẹ̌sasahidine: I kami e kụkaěng dingangu mạnginung dingang'E sarangkeng i Sie nipẹ̌biahẹ̌ kapia wọu papate.
42 Kụ i Sie něngoro si kami pělẹ̌habaru Injilẹ̌ e su taumata ringangu pěngẹ̌ngonggọu sasahidi u i Sie ilẹ̌hengkẹ u Mawu Ruata e makoạ měnggaghuta waugu taumata wiahẹ̌ dingangu nate.
43 Patikụ nabi e měsẹ̌sahidi mạanun Sie. I sire měbẹ̌bera u patikụ taumata apang mạngimang su Mawu Yesus, sarung ampungang dosane kahiang kawasa wọu i Yesus."
44 Těntal᷊ang i Petrus deng kapẹ̌bẹ̌bisarane, Rohkẹ̌ u Ruata e natěntung kụ nẹ̌karadiahang su patikụ taumata apan nakaringihẹ̌ habarẹ̌ ene.
45 Taumatan Yahudi apang mạngimang si Yesus dingangu tụtol᷊e si Petrus bọu Yope, kěbị e rụdal᷊inaụ u makạsilo Mawu Ruata e mal᷊aing napakatěntung u Rohkẹ̌'E si sire wal᷊ine tau Yahudi e.
46 Batụ u i sire makạdingihewe si sire měmpẹ̌bẹ̌berang haghing bera ringangu měmpẹ̌dẹ̌dalọ e kasěllah'u Ruata. Mase i Petrus nẹ̌bera,
47 "Kakěllạ e, i sire ini e seng nakahombang Rohkẹ̌ u Ruata e mẹ̌sul᷊ungu i kitẹ. Kụ delaing piạ u makasahaghe si sire sahaniang u akẹ e?"
48 Tangu i Petrus nangoro si sire pakịsahani su areng i Yesus Kristus. Bọu ene i sire měgẹ̌gausẹ̌ tadeạu i Petrus pẹ̌tẹ̌tanạ dingang i sire manga pira ěllo karěngụe.
sabda_ylsa
Yayasan Lembaga SABDA
sabda_ylsa
Selengkapnya
SABDA Alkitab
Podcast SABDA
Slideshare SABDA