1 Kěnangko wala iạ deng mẹ̌kinau wodo kadodọ. Botonge arau ěng?
2 Iạ e mẹ̌kẹ̌kahumang i kamene, kerẹewe Mawu sẹ̌sane měkẹ̌kahumang i kamene. I kamene kai kere sěngkatau mahuala parawang kụ bědang tạ turạ e seng takụ nikẹ̌doěng u sarung ipẹ̌kawing u sěngkatau kaghiang esẹ kụ i Kristus.
3 Kai iạ e ghụgěnggangu naungu kawe sarung kaiwogang kụ sarung tạ satiane si Kristus e, kerẹewe i Hawa e kal᷊imona mal᷊aing nikawitaugang u tondoal᷊ị u těmpu e.
4 Batụu luhude i kamene měngkate maral᷊uasẹ̌ měmpanarimạ u taumata měmpẹ̌děnta su anung kamene mase maněntiro mạanun Yesus bal᷊ine-bal᷊inewe -- i Yesus takụ ipẹ̌pakasingkạ si kamene. Kụ i kamene mal᷊aing sadia rimaẹ rohkẹ̌ dingangu, "Injilẹ̌" nẹ̌tatěntang u Rohkẹ̌ u Ruata ringangu Injilẹ̌ seng kinatarimạ i kamene wọi kami.
5 Pěndangengku iạ e wal᷊inewe nakoạ su al᷊ungu "rarolohang" mawawaigẹ̌ ene!
6 Aramanung iạ kai longong mẹ̌dudato, kai su hal᷊ẹ̌ u kasingkạ ute wal᷊inewe longong. U ene seng takụ niapasilo si kamene su patikụ munara.
7 Su tempon iạ e mělẹ̌habaru Injilẹ̌ si kamene, iạ e tawe mẹ̌gaghausẹ̌ si kamene e apěnẹ̌newa si siạ sarang kadodọ; kụ ual᷊ingu ene iạ e mẹ̌tẹ̌těngkasanạ u watangengku. Iạ nẹ̌koạ kerene tadeạu mapakarangẹ i kamene. Kụ lẹ̌ěnnaěng ene kai sěmbaụ pẹ̌sasal᷊a wọu iạ si kamene ngae?
8 Su tempong iạ mẹ̌tẹ̌tangkiang si kamene, iạ e tẹ̌tangkianeng u manga jamaatẹ̌ bal᷊ine. Botonge ikawera u iạ e kai makạdugi manga jamaatẹ̌ ene mědeạu makapẹ̌tul᷊ung si kamene.
9 Kereu su tempo ene iạ e kakawusange, iạ e tawe sarang sěnsul᷊e mapakasusang kamene sarang sěngkatau. Kěbị apang takụ gẹ̌gausang e seng nital᷊ung u manga anạ u sěmbaụ bọu Makedonia. Iạ e mẹ̌tẹ̌teghang sěngapam botonge tadeạu iạ e tawe makasigěsạ si kamene baebe su ral᷊ungu kakakoạ kereapa, dingangu iạ e mang sarung hanesẹ̌ mẹ̌teghang tadeạu ene mang mạtatanạ kerene.
10 Dal᷊esạku ini e mamben tawe ikarědasẹ̌ balạewe měnsang su weọ e sude su kaguwạu Akaya, batụu těntirong Kristus kụ kahěngang e kai si siạ.
11 Unụewe iạ nẹ̌bera kerene? Kiwuạu kai ual᷊ingu iạ e tawe kiměndag'i kamene ngae? Mawu Ruata e masingkạ u iạ e kụkěndag'i kamene.
12 Apan takụ kẹ̌koateng ini e mal᷊aing takụ koateng su tempo ramahi tadeạu manga "rarolohang" bal᷊ine e tawẹ dal᷊enge waugu mapakasěllahu watangenge kụ měmpẹ̌berau i sire němpěmunara mẹ̌sul᷊ung i kami.
13 Taumata kerene ute kai manga mahang darolohang. I sire kai mělahal᷊ẹ̌ kụ měmẹ̌mul᷊inạ taumata ringangu mẹ̌tẹ̌těngkaambing kere manga rarolohang i Kristus.
14 Abe karal᷊inaụ u i sire měmpẹ̌kẹ̌koạ kerene, u setang sẹ̌sane mal᷊aing nakiral᷊uměmping mạnihing malaekatu tualagẹ̌ e!
15 Tangu abe lai ral᷊inaụ kereu manga mẹ̌tatangkiangu setang e makiral᷊uměmping mạnihing manga rarolohang měmpẹ̌kẹ̌koạ kapulun Duata e. Susamurine i sire lai sarung měmpanarimạ u wawal᷊ise tuhụewe kasarian patikụ apang kakakoạ i sire.
16 Kạpia iạ mẹ̌bera u: Abe piạu mangěnna u iạ kai longong. Kai kereu i kamene kawe měmpạngěnna u kawe kerene, ute apakawalako iạ longong ini e deng lai lumesạ kạdodọ.
17 Tangu! Iạ deng mẹ̌sěbạu ral᷊esạku, kaiso ini e wal᷊inewe Mawu e něngoro si siạ pěbẹ̌berang ene. Su hal᷊ẹ̌ ini iạ e kai kahěnga-hěngang mẹ̌bisara kere sěngkatau wodo.
18 Mambeng mal᷊awọ taumata kụ lụlesạu manga hal᷊ẹ̌ u madunia, tangu iạ e mapulu l᷊ai lumesạ e.
19 Kụ i kamene měngkate maral᷊uasẹ̌ makakědang su těngon taumata kụ l᷊ongong, batụu i kamene měpẹ̌pěndang batangeng e enẹ e kapandene!
20 I kamene měngkate mạpakawala kereu piạu mẹ̌tahuěllang i kamene, arau manịgěsạ dingangu mạngakal᷊ẹ̌ si kamene, arau měpẹ̌pěndang batangeng e limembong karangẹ e wọ'i kamene ringangu wahani měmeru si kamene.
21 Iạ e mamea mangaku u i kami e tumanịe lome su měkoạ kerene. Kaiso apang kụ bahani ilesạu taumata wal᷊ine, iạ e wahani lai! (Iạ e měbẹ̌bera kere sěngkatau longong.)
22 Tau Ibrani e i sire? Iạ e mal᷊aing tau Ibrani. Tau Israel ngae i sire? Iạ e mal᷊aing tau Israel. Hiten Abraham i sire? Iạ lai kerene!
23 Manga mẹ̌tatangkiang si Kristus, tangu i sire? Daringihange iạ e seng mẹ̌sul᷊ungu kinasueng'u tiněnna, kaiso iạ e mambeng mẹ̌tangkiang limembong kapiane wọu i sire kěbị e! Iạ e mẹ̌kẹ̌karadiahang limembong kasěgade, iạ e masau itahungkụ, iạ e limembong kasaune pahangeng dingangu masau masarạ mate.
24 Seng liman sul᷊e iạ nipahangeng u tau Yahudi ringangu ral᷊uwagẹ̌ těllum pul᷊o sio su sul᷊ene.
25 Těllun sul᷊e niwěbahu tau Roma; iạ selaing bọu niwahungang'u watu. Těllun sul᷊e iạ nikasiladeng u kapal᷊ẹ̌ su l᷊audẹ̌, dingangu sěnsul᷊e iạ e měngkate rụdal᷊ěto su l᷊audẹ̌ gěnnangu ruam pul᷊o ěpạ su kaorase.
26 Masau su sul᷊ene iạ e rụdal᷊eng su ral᷊eng makạgaghěnggang; ghụgěnggang u kal᷊ěbaěng, piạu mělingu; sombang bọu sěmběkan Yahudi arau l᷊ai wọu sěmbẹ̌kang bal᷊ine Yahudi, silakạ su soane, silakạ sul᷊ikudu soa, silakạ su l᷊audẹ̌, ringangu wọu apan taumata kụ mạngakung batangenge kere anạ u sěmbaụ lawọ taumatan Sahani sěmbal᷊iau wal᷊ine wue.
27 Iạ e měbẹ̌bal᷊insuagẹ̌ dingangu mẹ̌kẹ̌karadiahang sěngapam botonge, ilẹ̌langgange, tawe kumakaěng, tawe manganginung, masau mal᷊anting u tiang tạ l᷊ohone, dẹ̌dahěndongang ual᷊ingu tạ l᷊ahěmbung badang dingangu tạ u pẹ̌tumanakeng.
28 Su sěmběkang kěbị ene, ěllo-ěllo iạ e mal᷊aing ghụgěnggangu kakakoạu apan jamaatẹ̌.
29 Mạeng piạu mělome iạ e mal᷊aing mělẹ̌lome ringang. Kereu piạu mạnawo su ral᷊ungu rosa, naungku e mal᷊aing mạpěndụ dingang.
30 Tangu, kereu iạ e kai hinong piạ u ilesạ, tangu iạ e lụlesạ u apang mělẹ̌lahẹ u karal᷊omeku e.
31 Duata, i Amangu Mawu Yesus masingkạ u iạ e tawe mẹ̌kakonti. Karimakọ arenge dẹ̌daloěng sarang marěngụ-děngụ.
32 Piạ e iạ nạung su Damsyik, guběrnurẹ̌ nạung měpẹ̌parenta sene kai su parentan Datu i Aretas, něndolohu manga sordado piněndiagạ tukadu soa ene kụ piněnamẹ siạ.
33 Kaiso su ral᷊ungu sambeka iạ e niul᷊uhẹ̌ tanaẹ limiu lohange sěmbaụ su meselẹ̌ e. Kerene koạ e sarang iạ nal᷊iwirẹ̌ bọu l᷊imang guběrnurẹ̌ ene.

Studi Alkitab lengkap, silahkan lihat Alkitab SABDA :: 2 Korintus 11
Studi Alkitab mobile, silahkan lihat Alkitab Mobi :: 2 Korintus 11

Download Aplikasi Alkitab Karaoke (BETA) Android:
https://play.google.com/store/apps/details?id=org.sabda.alkitabkaraoke
Kunjungi Alkitab Audio Diglot:
AYT - KJV